V zamimivem dokumentarnem filmu Grad na Savinji iz l. 1954

je na posnetku tudi naš že pokojni član Ernest Oder. (8:20")

 

 

 

Prvi začetki organiziranega kajakaštva v Sloveniji segajo že v leto 1931. Tudi v Celju ima kajakaštvo dolgoletno tradicijo, saj je bil že daljnega leta 1946 ustanovljen Kajak kanu klub Rinka Celje.  Takrat se je veslalo še v platnenih kajakih z leseno konstrukcijo, ki so si jih vneti kajakaši  izdelovali in popravljali sami.

 

Z nekaj prekinitvami in spreminjanjem imena ter ob večnih prostorskih in finančnih stiskah je klub prva desetletja bolj ali man životaril,čeprav so njegovi tekmovalci posegali tudi po medaljah v državnem merilu. Najboljša kajakaša sta bila pokojni Edi Žnidar  in naša legenda Pavel Verhovšek. Prav slednji je s svojo predanostjo temu športu najbolj zaslužen, da se je klub v poznih šestdesetih letih sploh obdržal pri življenju.

 

 Leta 1973 smo kajakaši prešli pod okrilje Društva za šport na vodi Nivo Celje. Takrat smo dobili za svoje prostore barako na Špici in z njo boljše pogoje za delo.
V osemdesetih in devetdesetih letih so iz naših vrst izšli nekateri odlični kajakaši:  Matjaž Murgelj, Sandi Jelenc, Dušan Konda, sestri Živa in Lučka Cankar, Tomaž Javornik, Pavel Kuralt, Andrej Oglajner in drugi.

 

 V letu 1995 smo se preimenovali v Kajak kanu klub NIVO Celje in ta je postal edini pravni naslednik Društva za šport na vodi Nivo Celje

 

Zdaj že tradicionalna kresovanja in odmevni koncerti, s pomočjo katerih smo vsako leto zaslužili prepotrebna sredstva za realizacijo športnega programa in urejanje čolnarne ter prostora okoli nje, so približali Špico in naš klub širši javnosti.

 

Celjski kajakaši že štiri desetletja domujemo na Špici, sotočju Savinje in Ložnice . Lesena baraka, ki nam jo je odstopilo podjetje Nivo Celje, naš dolgoletni pokrovitelj, je v tem času doživela veliko prenov, tudi okolico smo primerno urejali. V Savinji imamo slalom progo, ki je žal primerna le za mlajše kategorije kajakašev in na kateri  je vsako leto ena od tekem za Slovenski pokal mlajših kategorij. Na naši progi je bilo ob otvoritvi nove čolnarne septembra 2011 organizirano tudi člansko državno prvenstvo. Vsako leto  organiziramo tudi Majski spust po Savinji, večkrat pa se tudi vključujemo v slovenski projekt Voda za vedno, ki je namenjen rekreativnim kajakašem..

 

Na Špici smo tradicionalno organizirali kresovanja ob 1.maju ter več odmevnih koncertov znanih rok skupin iz Slovenije in bivše  Jugoslavije.  Špica je z leti postala tudi priljubljena točka celjskih rekreativcev  na sprehajalni in pohodniški poti ob Savinji.

 

Doživeli in preživeli smo vrsto poplav, tudi dve katastrofalni (1990 in 1998),  katerih posledice pa smo vselej uspeli sanirati in staro leseno čolnarno temeljito obnoviti.

 

2. junija 2006 pa smo v podtaknjenem požaru izgubili praktično vse. Zgorela je čolnarna z vso opremo. Vendar so to noč na Špici zgorele samo vrednosti. Vrednote, ki nas družijo niso zgorele! Vsi naši dotedanji prijatelji in številni novi, ki so nam v nesreči nesebično priskočili na pomoč, so nam vlili moč in pogum, da zgradimo novo! Poleti 2008 smo začeli graditi nov, sodoben kajakaški center, ki smo ga septembra 2011 tudi slavnostno odprli. Na skoraj 700m2 površin se v pritličju nahajajo hangar za čolne, garderobe s sanitarijami in tuši ter garaža. V prvem nadstropju se nahaja klubska restavracija, fitnes in velika klubska soba namenjena za različne priložnosti, v zgornji etaži pa so še dve pisarni in kotlovnica.

 

 

Celjski kajakaši skozi zgodovino